Nespametnost !!!

Zakaj smo v vsakdanjih razmerah nespametni?

Racionalnost je iluzija, trdi ameriški znanstvenik izraelskega rodu Dan Ariely, ki raziskuje, zakaj se ljudje v vsakdanjih razmerah vedejo tako nespametno. Ko mu je bilo 18 let, je tik ob njem razneslo močno svetlobno raketo. Opečene je bilo 70 odstotkov njegove kože. Tri leta je v hudih bolečinah, tako rekoč nepokreten prebil v bolnišnici, povit od glave do peta. Premišljeval je o velikih življenjskih vprašanjih.

Rezultat iskanja slik za people

Ko je ozdravel, je študiral psihologijo in začel znanstveno raziskovati posebnosti človeškega vedenja. Zdaj je profesor za vedenjsko ekonomijo na univerzi Duke v Durhamu (ameriška zvezna država Severna Karolina) in avtor zabavno-poučne knjige o veliki zmoti sodobne gospodarske teorije: namreč predpostavke, da se človek vede racionalno. Na tem krhkem temelju je generacija ekonomistov Adama Smitha gradila svoje modele, ki vplivajo na nešteta področja življenja, od obdavčevanja do zdravstvene politike ter cen izdelkov in storitev. V resnici se ljudje v vsakdanjem življenju, poklicu in ljubezni ne vedejo le iracionalno, ampak predvidljivo iracionalno, pravi profesor, saj zmeraj znova delajo enake napake, ne da bi se iz njih kaj naučili.

Svojo tezo je podkrepil z vrsto poskusov, piše Spiegel. Pred skupino študentov je postavil več steklenic vina, žogo, tipkovnico, knjigo in škatlo pralinejev ter jih vprašal, koliko bi plačali za posamezni izdelek. Pred nalogo so morali preizkušanci zapisati svojo številko socialnega zavarovanja. Kateri kupec pri zdravi pameti bi dopustil, da nanj vpliva številka socialnega zavarovanja? Pa vendar: študenti, katerih številka se je končala z 80 do 99, so dajali od 116 do 246 odstotkov višje ponudbe kot tisti, katerih številka zavarovanja se je končala od 00 do 19. Če je s kupci mogoče manipulirati, se človek ne bi smel zanašati na to, da medsebojno učinkovanje ponudbe in povpraševanja avtomatično ustvarja tržne cene v obojestransko korist, kakor domneva tradicionalna gospodarska teorija. Celo svojim najljubšim izdelkom ne smemo zaupati brez zadržkov. To je Ariely pokazal s poskusom s pivom: gostom v gostilni je dal piti pivo iz dveh različnih vrčev. Pivo je bilo isto, le v enem od poskusov je pivo okisal. Tisti gostje, ki jih je prej posvaril, so pri prvem požirku okisanega piva zavihali nos in ga niso hoteli piti. Drugi, ki jim ni nič povedal, pa so ga večkrat poskusili. Sklep: če človek misli, da bi bilo lahko nekaj ogabno, bo na koncu tisto zares ogabno, ne zato, ker bi to res občutili, temveč zato, ker to pričakujejo.

Pametnemu človek povrhu nenehno križajo pot čustva. Ariely je hotel utemeljiti, kako daleč nas lahko seksualno vzdraženje napelje k nespametnemu vedenju. Skupine moških študentov je dva različna dneva izpraševal o njihovem seksualnem vedenju. Prvikrat so si morali samo prestavljati, da so seksualno vzdraženi, drugič pa so si ogledovali erotične slike in masturbirali. Odgovori na enaka vprašanja so se izrazito razlikovali glede na stopnjo vzdraženosti. Študentje so imeli med onaniranjem veliko manjši odpor do tega, da bi ženski skrivaj dali odmerek mamil, da bi s tem povečali možnost za seks. Stopnja privoljenja se je pri tem vprašanju povečala za 420 odstotkov. Pripravljenost uporabiti kondom pri prvem seksu z novo neznano partnerico pa je, nasprotno, upadla za 22 odstotkov. Zanimivi so tudi poskusi, v katerih se pokaže, kako zelo seksualno vzburjenje vpliva na odločitve o nakupih. Po ogledovanju fotografij privlačnih žensk so moški očitno pripravljeni za darila izdati veliko več.

Človek v čustvenem stanju se nagiba k napačnim odločitvam, opaža Ariely. Nihče pa ni nemočno prepuščen sili nelogike. Tistemu, ki je buden in dojame, kdaj in kje se odloča neracionalno, se lahko posreči, da izravna svoje »naravne deficite«.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja